Spletno mesto za učinkovitejše delovanje uporablja spletne piškotke. Preberi več o uporabi piškotkov
  • Predstavitev
  • Menopavza
  • Inkontinenca
  • Stres
  • Vnetje mehurja
  • Svetovanja
  • Dohodnina
  • 

    Menopavza

    Staranje – spremembe in težave

    Kako se staramo ženske?

    Kako se starajo moški?

    Kaj lahko naredimo, da bo staranje le ena od razvojnih faz življenja?

    Casovna opredelitev staranja ženske:

    Menopavza:

    primerljiva s puberteto

    niz hormonskih sprememb

    prehodno obdobje, ko se zmanjšuje

    traja od 40. do 60. leta

    Klimakterij:

    primerljiva z menarho

    enkraten biološki dogodek

    prenehanje menstruacij delovanje jajcnikov

    obicajno se zgodi med 48. in 52. letom

    Klimakterij (meno) delimo na:

    • PREDMENOPAVZO (to je dejansko obdobje od urejene menstruacije do mene). Sicer pa se obicajno uporablja za obdobje po 40. letu, ko pri mnogih ženskah postanejo menstruacije neredne ali zelo mocne.
    • OBMENOPAVZO (to je obdobje, ki obsega vec let na obeh straneh zadnje menstruacije). V tem obdobju se pojavljajo razlicni nerazlocni simptomi, ki jih komaj kasneje povežete in razumete, zakaj so se pojavljali. Menstruacije postanejo neredne in lahko se zacnejo navali vrocine.
    • MENOPAVZO (to je vaša zadnja menstruacija).
    • POMENOPAVZO (obdobje, ki traja od vaše zadnje menstruacije do konca življenja).

    PREZGODNJA MENA

    Prezgodnja mena pa lahko nastopi tudi zaradi:

    - kirurške odstranitve jajcnikov

    - obsevanj

    - odstranitve maternice

    - mumpsa

    - avtoimunih bolezni (bolezni veznega tkiva ali revmatoidnega artritisa)

    POZNA MENA

    Zakasnela ali pozna mena nastopi pri ženskah, ki imajo po 55. letu starosti še vedno menstruacijo. Obicajna je pri ženskah z zelo povecano telesno težo in tistih z nadpovprecno kolicino estrogena.

    URNIK SIMPTOMOV

    Vsa od treh obdobij menopavze imajo svojo simptomatiko.

    Simptomi v zgodnjem obdobju :

    - navali vrocine

    - pozabljivost

    - nocno potenje

    - izguba samospoštovanja

    - tesnoba

    - glavoboli

    - razdražljivost – suha nožnica

    - izguba zanimanja za spolnost

    - srbenje spolovil

    - srbenje kože

    - bolecine ob spolnem odnosu

    - nespecnost

    - spremenljivo razpoloženje

    Najznacilnejša sta prva dva simptoma (navali vrocine in nocno potenje).

    Simptomi v srednjem obdobju

    Ti prizadenejo predvsem mehur in spolovilo in se pojavijo obicajno potem, ko menstruacije ni vec.

    Urogenitalno staranje (suha nožnica, bolecina ob spolnem odnosu, simptomi tanjšanja stene nožnice – srbenje, pogosta potreba po mokrenju, ki jo vcasih spremlja pekoc obcutek, izguba nadzora nad delovanjem mehurja)

    Splošne bolecine v mišicah

    Tanjšanje kože in las

    Simptomi v poznem obdobju

    Te težave se pojavijo v po menopavzi zaradi zmanjšane kolicine estrogena (po 60. letu starosti).

    Visok krvni tlak (bolezni srca in ožilja)

    Bolecine po vsem telesu, otekli in slabo gibljivi sklepi, zlomi kosti (zaradi osteoporoze).

    KLIMAKTERIJ PRI MOŠKEM – ANDROPAVZA

    Andropavza je kriza, ki zajame življenjsko energijo moškega in njegovo virilnost (moškost, možatost). Njena prva znamenja se lahko pokažejo že pri 30. letu, v 70% primerov pa se prvic pojavijo med 50. in 55. letom starosti.

    Tipicna znamenja:

    upad libida (želje po spolnosti)

    pojemanje ali izguba erekcije

    stanja izcrpanosti

    razdražljivost

    brezvoljnost

    depresija

    nervoza

    bolecine v mišicah in sklepih

    ZACARANI KROG ANDROPAVZE

    Prvi signal se obicajno pojavi v postelji. Spolno poželenje zacne pojemati, upada pogostnost spolnih odnosov pa tudi frekvenca seksualnih misli in fantazij.

    Pojavijo se težave z erekcijo. Tudi jutranja erekcija je vse redkejša. Spolno življenje postaja vse manj zadovoljivo za moškega, pa tudi za njegovo partnerko.

    Ce moški zmore govoriti o problemih s partnerko, je mogoce hitrost procesa znatno upocasniti. Ce o tem ne govori (in moški pogosto o tem ne zmorejo govoriti), obicajno partnerka posumi, da jo partner vara. In spirala odnosa gre vedno bolj strmo navzdol.

    Ob zmanjšani kolicini hormona testosterona je obicajno problem moških tudi ta, da peša mišica, ki obdaja secila in mehur. (Ta problem je mogoce znatno zmanjšati, ce že ne povsem odpraviti z vajami za to krožno mišico. Da moški sploh ugotovi, katera mišica je to, naj poskuša prekiniti tok urina, ko urinira. Takrat deluje tocno ta krožna mišica. Potem naj veckrat dnevno to mišico stiska in sprošca.)

    Zaradi vedno vecje utrujenosti pri delu poseže mnogo moških po alkoholu, ki jih poživi (obenem pa dotolce še tisto erekcijsko sposobnost, ki jim je preostala).

    Vsi ti nakopiceni problemi vodijo moške v DEPRESIJO (kar 70% moških jo doživi v razlicno hudih oblikah).

    Moški se odmaknejo od družbe in družine, umik pa je najpogostejši pred mali ekran.

    Zaradi motenj spanja nekateri uporabljajo uspavala, kar pa še poveca obcutek utrujenosti cez dan.

    Moški obicajno ne ukrepajo, ker pripišejo vse težave preobremenjenosti z delom in kariero.

    ANDROPAVZA NI KRIZA SREDNJIH LET

    Srednja leta

    med 35. in 45. letom

    izvira iz custvenega podrocja

    pride do odlocitve (kaj bo moški spremenil v svojem življenju)

    kriza srednjih let ponavadi sledi velikemu uspehu

    libido se lahko celo okrepi, saj lahko postanejo spolni odnosi ventil za sprošcanje napetosti.

    ANDROPAVZA

    med 50. in 55. letom

    andropavza je hormonsko stanje, ki ima tudi custvene posledice

    moški je prevec izcrpan in brezvoljen, da bi sploh pomislil, kaj bi lahko spremenil

    v andropavzi libido in erekcija upadeta

    Kako slabo skrbijo moški za svoje zdravje in pocutje vidimo že po tem, da skoraj ni literature, ki bi karkoli povedala o duševnem stanju starajocega moškega in o psihološki pomoci le-temu. Zato, možakarji, hrabro k zdravniku, takoj ko se slabo pocutite! Tudi pregledi prostate so po 50. letu nujni. Verjamem, da so neprijetni, a spomnite se na ženske, ki hodimo na redne ginekološke preglede, ki tudi niso ravno užitek, pa se jih v dobro svojega zdravja pac navadimo.

    TOK ŽENSKEGA STARANJA

    Kulturni vpliv na pogled na dogajanje v ženskem telesu:

    -razumevanje PMS (pred menstrualni sindrom) Kulturna dedišcina je opredelila nekatera prepricanja o menstrualnem ciklusu. (Npr: težave, ki se pojavljajo pred menstruacijo, nimajo nobene zveze z mojim dejanskim življenje in so povsem hormonske. Moji hormoni obstajajo povsem loceni od mojega ostalega življenja). Ce nismo pozorne na vprašanja, ki se v letih redne menstruacije pojavljajo vsak mesec, se bodo s staranjem simptomi stopnjevali. Ob PMS težavah raje jemljemo zdravila in zamudimo priložnost za pogled vase.

    - požar v možganih ob menopavzi Možgani se v resnici zacnejo spreminjati. Z narašcajoco vrocino v telesu se tudi možgani vnamejo. Hormonske spremembe v menopavzi so iskre, ki zanetijo spremembe v sencnih režnjih možganov, kjer so središca za intuitivnost in s tem se intuicija ženske izostri. Kako to vpliva na nas pa je odvisno od tega, koliko smo pripravljene spremeniti svoje življenje.

    Obstajajo tehtni znanstveni dokazi o spremembah v možganih – v sencnem režnju in limbicnem sistemu (v sredini možganov je vecje podrocje, ki predeluje custva). Za hormonskimi spremembami v možganih in telesu stojijo ponavljajoce se epizode stresa (zaradi situacij, povezanih z družino in službo). Ko se vaša življenjska situacija (v službi ali doma) ne spremeni, nerazrešeni custveni stres lahko zaostri hormonsko neravnotežje v menopavzi. V normalnem hormonskem ravnotežju namrec veliko lažje spregledamo tiste vidike življenja, ki v resnici ne delujejo.

    - kako prepoznati in upoštevati opozorila skozi življenje: Nekje pri 35. letih bo notranja modrost telesa skušala pritegniti našo pozornost s pomocjo štirih vrst stopnjujocih se telesnih in custvenih opozoril:

    - PMS (predmenstrualni sindrom) Ce se ne zmenimo za svojo ciklicno naravo, se zgodi PMS (pred menstrualni sindrom). Normalno hormonsko okolje lahko zmoti vse: od neuravnotežene prehrane, ritma spanja, do nerešenih težav v odnosih in v službi. Ko PMS ne prisluhnemo, pac pa to obdobje tik pred menstruacijo vzamemo kot nekaj nadležnega, bolecine ob zacetku menstruacije pa preganjamo z analgetiki, se pojavi drugi opozorilni znak:

    - poporodna depresija Ženske z mocnim PMS so dokazano bolj nagnjene k poporodni depresiji.

    V naši kulturi se poporodna depresije pogosto ne ugotovi in ne zdravi (ceprav 10 – 15% žensk po porodu trpi za blažjo ali hujšo obliko custvene motnje). Poporodna depresija je pogosto signal, da ženska ne dobi dovolj podpore in pomoci. Ce tudi te probleme uspemo prezreti in se problemi ne razrešijo, bodo ponovno priplavali na površje v pred menopavzi.

    - SEM ( sezonske emocionalne motnje) Zacne se s stopnjevanjem simptomov PMS v jesenskem in zimskem casu, ko je manj dnevne svetlobe. Sezonska emocionalna motnja se lahko razvije v pravo depresijo in obup.

    Znaki sezonske emocionalne motnje:

    - pridobivanje telesne teže

    - depresija

    - želja po ogljikovih hidratih ( sladki napadi!)

    - nedružabnost (cetudi vas povabi v kino najboljša prijateljica, ne bi šli nikamor!)

    - utrujenost

    - razdražljivost

    Znaki se ublažijo, ce dnevu dodamo 2 uri svetlobo polnega spektra, a se SEM pojavijo spet prihodnjo jesen.

    - predmenopavza – mati vseh opozoril

    Pri tistih ženskah, ki prezrejo vsa predhodna opozorila, je lahko menopavza PMS X 10 (10 krat huje kot pred menstrualni sindrom). S tem ne negiramo pomena hormonskih sprememb. Le da lahko z gotovostjo recemo, da se bodo vsi neprijetni simptomi okrepili in podaljšali, ce ženska nosi težko custveno breme. V rodnih letih se uvede neke vrste »dolžniški racun«, na katerem se nabirajo obstojeca in prihodnja vprašanja in obracunavajo obresti za vsak minuli mesec, ko dolg ni poplacan. Ženska v svojem življenju doživi približno 480 menstruacij in 40 sezonskih ciklov – torej 500 sporocil o napredku, informacij o tem, kakšno je stanje ženinega telesnega zdravja in prehrane, kakšna so njena Custva, kaj se dogaja v njenih odnosih in poklicnem življenju. 500 priložnosti, da razreši ta vprašanja . . . ali jih pomete pod preprogo. V drugi polovici življenja se ženska znajde v boju med lastnim odporom do sporov in nasprotij in pogledom družbe na to, kakšne »naj bi bile« ženske. Naloga vsake ženske je, da razreši situacijo, da sklene kompromis z modrostjo svojega telesa. Rušenje mita o ponorelih hormonih Hormonsko nihanje samo po sebi ni vzrok za jezo in depresijo, zaradi katere trpe ženske v zrelih letih. Ce pa je ženska že v osnovi nagnjena k temu, bo hormonsko nihanje te obcutke potisnilo na plan. Hormonsko nihanje je v povprecju enako pri tistih ženskah, ki imajo težave, podobne PMS in pri tistih, ki jih nimajo. So pa možgani žensk, ki trpijo zaradi težav, podobnih PMS, dovzetnejši za ucinke spreminjajoce se kolicine hormonov. Težava torej ni v kolicini hormonov samih, pac pa povzrocajo simptome specificne kombinacije hormonov skupaj z življenjsko situacijo.

    ANATOMIJA MODROSTI MENOPAVZE

    Menopavza združuje modrost prejšnjih stopenj in jih povzdigne na višjo raven.

    TELESNI PROCESI

    - menstruacijski ciklus

    - nosecnost/plodnost

    - menopavza

    VKODIRANA MODROST

    - ciklicna intuitivna modrost in custveno recikliranje ter obdelava

    - sposobnost spoceti idejo ali življenje z drugim, ju obdržati, gojiti in dovoliti, da se rodi

    - prehod v leta modrosti, sposobnost intuicije, vnovicno sejanje

    Hormonski in custveni ritem življenja ženske

    Do zrelih let je energija ženske usmerjena k skrbi za druge. Deloma njeni hormoni hranijo njen nagon po vzgajanju, njeno predanost povezanosti in harmoniji v njenem svetu. Toda 2 – 3 dni v mesecu (tik pred in v zacetku menstruacije) pride do hormonskega predaha – pajcolan med našim zavednim in nezavednim postane prosojnejši in notranji glas nas opozarja na lastne potrebe, ki ne morejo biti vedno podrejene tistim, ki jih imamo rade. Medicinske raziskave so to potrdile (dr. Terese Benedik in dr. Boris Rubenstein). V drugi polovici menstrualnega cikla se aktivirajo bolj intuitivni deli naših možganov in nam dajo povratne informacije o stanju našega notranjega življenja.

    Menstruacijski ciklusi – vecino rodne dobe so sledeci si menstrualni ciklusi razdeljeni na dvoje: v prvi polovici ciklusa se pripravljamo na rojstvo nekoga ali necesa, v drugi polovici pa se pripravljamo na rojstvo sebe. 2-3 dni v mesecu (pred in v zacetku menstruacije) pride do hormonskega predaha – glas duše nas nežno opozarja na naše potrebe. To je IZMENICNI TOK MODROSTI.

    V predmenopavzi se hormonski predahi daljšajo in tako preidemo polagoma v ENOSMERNI TOK MODROSTI. Menopavza nas biološko nagovarja, da si vzamemo “pavzo” od vsega, si najdemo malo miru pred motnjami in zahtevami in razmislimo o preteklosti in prihodnosti. Ceprav se te sanje zdijo nedosegljive (v casu, ko otroci še niso odšli, starši pa že potrebujejo pomoc in skrb) si v rednici vsaka ženska lahko najde zatocišce v svojem okolju. Ko se odlocimo, da bomo naredile ta prvi korak, dobimo možnost za razvoj na novo odkritega obcutka sebe in smisla svojega življenja.

    Ženska je biološko programirana tako, da jo je lažje nadzorovati – intelektualno, duševno in družbeno – v casu rodne dobe. Ko ustvarja dom in družino, je njena osnovna skrb ohranjanje ravnotežja in miru. Zdi se, da nagonsko ve, da je bolje sklepati kompromise, da bi dobila vso podporo, ki jo lahko dobi. (raziskava na Švedskem je ugotovila, da je pri ženskah – samohranilkah –70% vecje tveganje prezgodnje smrti kot pri materah s partnerjih; tveganost prezgodnje smrtnosti je enaka ne glede na družbeno – ekonomske in zdravstvene dejavnike. Torej si ne ocitajte, ce ste dolgo vztrajale v zvezi, za katero ste cutile, da za vas ni najboljša – tako smo programirane, dokler »mladici« ne dorastejo).

    Ko ženska stopi v menopavzo, izstopi iz vloge rojevanja in skrbi za druge. To ne pomeni, da ni vec dobra skrbnica, pac pa v vecji meri sama odloca, kam bo usmerila svojo ustvarjalno energijo.

    Spremenjeno hormonsko ravnotežje pripravi možgane na nove zaznave in novo vedenje. Hormoni vplivajo na hipotalamus, ta pa je direktno odgovoren za doživljanje in izražanje JEZE.

    Svojo jezo si moramo priznati. Zlasti v zrelih letih ima pomembno vlogo pri izboljšanju življenja in zdravja. To je mocan znak naše notranje modrosti in morale bi mu prisluhniti in se mu odzvati.

    RAZDRAŽENOST je nizkonapetostna oblika jeze.

    NE UBIJTE SLA

    V naši kulturi je v navadi, da rešujemo probleme menopavze s pomirili in zdravili za boljše pocutje, namesto, da bi se vprašali kaj je v neravnotežju in kaj bi morale spremeniti. Tudi nadomestna hormonska terapija ne bo veliko pomagala, ce ne bomo naredili cesa zase.

    CUSTVA, HORMONI IN ZDRAVJE

    Ne glede na hormone in življenjski slog na kvaliteto našega življenja najbolj vplivajo CUSTVA, ODNOS IN PREPRICANJA.

    Kolikokrat slišimo koga reci: »Ne razumem – vedno se je pravilno hranila in telovadila. Kako to, da je prav ona zbolela?« Na drugi strani je oseba, ki kadi in nezmerno pije, pa brez kakšne ocitne bolezni doživi visoko starost. Odgovor je vsaj deloma v odnosu in custvih posameznika. Odnos in prepricanja vplivajo tudi na to, kako dobro prebavljate hrano in kako ucinkovita je vaša telesna vadba. V sebi imate moc, da ustvarite radostno, bogato in zdravo življenje, ali pa imate enako sposobnost, da ustvarite življenje, polno stresa, utrujenosti in bolezni. Z zelo maloštevilnimi izjemami je odlocitev vaša.

    Znanstveno je dokazano, da doloceni vzorci custvene ranljivosti vplivajo na dolocene organe ali sisteme v telesu:

    RAK DOJK – obcutek nemoci in nezmožnost izražanja custev povecuje možnost obolevanja in zmanjšuje možnost ozdravitve.

    SRCNA KAP – težave pri obvladovanju negativnih custev, zlasti sovraštva.

    AVTOIMUNSKE BOLEZNI IN POVECANA DOVZETNOST ZA OKUŽBE

    pomanjkanje družbene podpore

    izguba družine ali locitev od nje

    težave pri usklajevanju custva pripadnosti z obcutkom neodvisnosti

    Zdravniki že vec sto let vedo, da je povezava med custvi in zdravstvenim stanjem neposredna in mocna. Nepricakovano pa se naše navzven osredotoceno, v vzroke in posledice usmerjeno in s podatki spodbujeno družbeno okolje za te dokaze ne zmeni. Ženske v zrelih letih pa SMO pripravljene, da same živimo ta znanja.

    STRES IN TEMPERAMENT

    Znanstvene raziskave so našle povezavo med temperamentom, osebnostjo in zmožnostjo obvladovanja stresa. Obstajajo dokazi o biološko izmerljivih razlikah, ki spremljajo vsak temperament.( npr. dr. Stephen Porges je ugotovil, da ima vsak od nas od rojstva lastno znacilno ravnotežje med simpaticnim in parasimpaticnim živcevjem – “vagalni tonus”, ki se meri z doloceno vrsto EKG). Vagalni tonus kaže, da je hitrost srcnega utripa usklajena s hitrostjo dihanja, kar nam neposredno kaže na presnovno ravnotežje in odpornost na stres. Porges je že pri nedonošenckih ugotovil, da so tisti z višjim vagalnim tonusom (torej z bolj dejavnim parasimpaticnim živcevjen) manj izpostavljeni stresu zaradi zunanjih dogodkov kot dojencki z nizkim vagalnim tonusom. Opazil je tudi povezavo med vagalnim tonusom in osebnostnimi znacilnostmi: nizki vagalni tonus se povezuje s potrtostjo, zaskrbljenostjo, strahom, višji pa z veseljem, odpornostjo in zaupljivostjo.

    POMIRITE CUSTVA, PREDNO POSTANEJO BOLEZEN

    NI dobrih in slabih custev. So le custva, ob katerih se pocutimo dobro in nas vodijo k zdravju in custva, ob katerih se pocutimo slabo. S tem poskušajo zbuditi našo pozornost, da bi spremenili bodisi svoje zaznavanje ali vedenje. Ce ostanejo custva nepredelana , postanejo strupena.

    Ali smo odgovorni za svoje zdravje?

    Pretirana je obremenjenost z obcutkom, da smo sami krivi, ce nismo zdravi. Res pa je, da so ljudje, katerih življenje je izpolnjeno in radostno, bolj zdravi. Ce pa že zbolijo, hitreje okrevajo. Misli, kot so: »Svet mi to pocne…, Nicesar ne morem storiti…, Vse se je zarotilo proti meni…, Tako pac je…«, jemljejo moc. CUSTVA so osnovna energija, ki nagne tehtnico k bolezni ali zdravju.

    STVARI, KI SE NAM NEIZOGIBNO ZGODIJO:

    SINDROM PRAZNEGA GNEZDA

    - odhod otrok (in/ali)

    - razpad zakona, ki je bil že dolgo odtujen

    Živahen dom postane tih. Pride obcutek nepotrebnosti, nepomembnosti. To je bolece, tudi ce ste vi tisti, ki odhajate. Izgubo obcutimo prav fizicno. Gre za prelomnico, ko v novem svetu še nismo doma, stari svet pa nam ne ustreza vec. Ce s temi obcutki in custvi sodelujemo, ce si dovolimo cutiti bolecino, smo nagrajeni s tem, da se hitreje poležejo. Na sindrom praznega gnezda glejte kot na neke vrste popadkov, s pomocjo katerih rojevate svoje novo življenje. Lahko pa se seveda tej bolecini izognete: lahko imate drugega otroka, ko je prvi že skoraj odrasel ali prevzamete skrb za vnuke. Toda s tem situacijo samo prolongirate. Isto bolecino boste doživljali, ko bo zapušcal gnezdo mlajši otrok ali vnuki.

    BUMERANG OTROCI

    Zgodi se, da se odrasli otroci vrnejo (lahko tudi z vnuki). Ce naj ima ženska drugo polovico življenja zase (kar ji tudi pripada), se mora upreti obveznostim skrbi za druge. Upreti se mora obcutku krivde in želji, da zavaruje svoje otroke pred posledicami lastnih odlocitev.

    ISKANJE RAVNOTEŽJA MED SKRBJO ZA DRUGE IN SKRBJO ZASE

    Ženske naših let smo »sendvic generacija«. Ujete smo namrec med skrb za še ne odrasle otroke in skrb za že ostarele starše. Vloge, ki nam prinašajo ljubezen in priznanje drugih – dobra hci, dobra mati, dobra žena – trcijo ob potrebo, da bi poskrbele zase. Bolj smo iskrene do sebe glede motivov, ki vodijo naše odlocitve, tem bolj zdrave bomo. Naslednji koraki vam bodo pomagali, da medtem, ko skrbite za druge, zavestno skrbite tudi zase

    1. KORAK – priznajte si, da smo podedovale kulturno in osebno dedišcino samo- žrtvovanja, ki se prenaša iz roda v rod. Ce se nenehno žrtvujete za druge, se pomirite. Normalne ste. Vzgojene smo, da bolj cenimo svoj prispevek družini ali družbeni skupini (svojo družbeno vrednost), kot sebe in odnos s svojo dušo.

    2. KORAK – spoznajte razliko med skrbjo in pretirano skrbjo. Resnicna skrb za druge, ki izhaja iz brezpogojne ljubezni, je za naše zdravje blagodejna. Toda pretirana skrb in pregorevanje unicujeta naše zdravje in praznita baterije. Pretirana skrb obicajno izvira iz obcutka krivde ali nedokoncanih zadev, ki jih želimo nekako nadomestiti z vlogo skrbnice. Razliko med obema ugotovite tako, da opazujete, kako se pocutite, ko skrbite za druge. Še preden zbolimo moramo vedeti, da drugim ne moremo biti na razpolago na zdrav nacin, ce ne skrbimo tudi za svoje potrebe.

    3. KORAK – spoznajte, kako neškodljiva sebicnost koristi zdravju. Svojemu zdravju najbolje služimo tako, da se ukvarjamo s tistimi dejavnostmi, ki nam najbolj koristijo. To ni sebicnost, pac pa osnova za zdravo življenje.

    4. KORAK – Razumite, da gre pri skrbi za postarane starše pogosto za poskus, da bi pozdravili nezaceljene rane iz družinske preteklosti. Pri tem pristajamo vcasih na vse (tudi nesmiselne ali kapriciozne zahteve in želje), samo da bi pridobili ljubezen, za katero smo se pocutili prikrajšane.

    5. KORAK – Navadite se razdeliti naloge in prositi za pomoc. Skrb za druge v zrelih letih je še ena priložnost za to, da se naucimo postaviti zdrave meje in zahtevati (ne prositi), da tudi drugi družinski clani prispevajo svojo pomoc ali placajo vašo pomoc.

    6. KORAK – Nacrtujte vnaprej. Ne cakajte, da bo eden od staršev obnemogel. To lahko do neke mere nacrtujete že vnaprej. In se vnaprej dogovorite s svojimi sorojenci o tem, kako in koliko bo kdo od vas pomagal. Tako se izognemo »nenadnim« situacijam, ki so bile vnaprej pricakovane in se izognemo temu, da zaradi nujnosti pomoci postanemo po nepotrebnem žrtve.

    ODKRITJE ZAKLADA – REŠEVANJE DENARNIH ZADEV V ZRELIH LETIH

    Ce se hocemo realizirati v zrelih letih, potrebujemo NEODVISNOST – financno in custveno. Financna odvisnost nam najbolj jemlje obcutek samostojnosti. Ženske smo vzgojene v miselnosti, da bo nekdo skrbel za nas. In tudi zaradi tega imamo malo znanja o vodenju financ. Zadnja leta se to vendarle spreminja. Izkazalo se je, da so ženske investicijske skupine na dolgi rok uspešnejše od moških. Denar je zelo konkretna energija in skrajni cas je, da prevzamete nadzor nad svojim denarjem, ceprav boste na zacetku polne jeze in strahu. Potem boste ugotovile, da zmorete.

    VRACANJE K SEBI

    V menopavzi postaneta potreba in želja, da bi imele vec oblasti nad svojim življenjem, goreci. Odnose je treba prevrednotiti in na novo prilagoditi. In vsakic, ko spremenimo svoje življenje, moramo žalovati za tistim, kar je izgubljeno. Pogum, da cutimo izgubo, je bistveni del ustvarjanja trdnih temeljev zdravja v drugi polovici življenja. Ko se odlocimo in krenemo na novo pot (sprememb in usklajenosti s samo seboj), pride na dan nekaj, kar lahko opišemo le kot cisto radost. Pojavi se nagon za novo gnezdenje in povsem novi nacini, kako se lotevamo stvari. Ce ste imele tudi v letih rodnosti službo in razlicne interese, bo ta nova pot lažja. Vcasih je treba eksperimentirati, da ugotovimo, kaj si zares želimo. Lahko se prestrašimo in zapademo za nekaj casa v negibnost. Toda kljuc za iskanje novih strasti je v tem, da se zganete in greste ven, tudi ce ne veste, kam se podajate. Le na široko odprite oci in ne spreglejte možnosti, ki se vam ponujajo.

    ZEMLJEVID ZA RAZISKOVANJE NEZNANEGA OZEMLJA

    Prvi koraki na poti k sebi so morda nekaj najtežjega, kar ste kdaj storile. Ko pa se boste odpravile na to pot, boste ugotovile, da postopno izgubi svojo strašljivost in postane potovanje raziskovanja in odkrivanja.

    1. Zberite pogum

    Ceprav so vaši obcutki osamljenosti boleci, se bodo postopno ublažili. Bodite prisotni pri svojem doživljanju: tako globoko, kot si boste pustile obcutiti bolecino, boste obcutili kasneje tudi veselje.

    2. Sprejmite modrost reda in discipline

    Zacnite ali nadaljujte vsaj z eno dejavnostjo, ki ima redni urnik. Lahko je to redna telovadba ali tedenski tecaj tujega jezika. Taka redna dejavnost pomeni sidro. Nekaj, kar je vedno tu, ob istem casu.

    3. Izboljšajte svoje vsakdanje življenje

    Poslušajte glasbo, ki jo imate radi. Prižgite si dišece svecke in kadilo. Pripravite si hrano, ki vam je ljuba. In poskušajte ozdraviti tisti del sebe, ki je najbolj trpel. Ne poskušajte takoj zapolniti praznine z novim partnerjem, ker boste ponovili stare vzorce.

    4. Zavedajte se, da je pogosto strah pred izgubo hujši od izgube

    5. Ne pozabite, da smo mocnejše in odpornejše, kot mislim.

    TEŽAVE STARANJA PO 65. LETU

    PSIHOGERIATRIJA se ukvarja s psihicnimi obolenji, ki so obicajna v višji starosti, lahko pa tudi veliko prej.

    Spremembe, ki jih prinaša staranje:

    * slabi mišicna moc

    * postava se krci

    * gibanje postane pocasnejše

    * hoja drobeca

    * kretnje tresoce in netocno usmerjene k cilju

    * elasticnost se zmanjša

    * koža se naguba

    * dihanje je oteženo

    * oslabi sluh in vid

    * hitreje se pojavi fizicna in psihicna utrujenost

    * za ustvarjanje je manj zagona

    * ucinkovitost pri delu upade

    * interesi se zožijo

    * poveca se privlacnost rutine

    * spomin popušca – predvsem za sveže dogodke

    * prilagajanje oslabi

    * vse pogostejše so misli o preteklosti

    * custva so manj razgibana

    * osebnostno se clovek ne spremeni drasticno, le bolj izrazite postanejo prej manj izrazite ali skrivane lastnosti

    * intelekt slabi: kapaciteta za abstraktno pojmovanje in ucinkovito delovanje oslabi

    * depresija je pri višji starosti pogosta

    * pojavlja se hipohondrija

    * upada samokriticnost

    * pojavi se lahko ateroskleroza

    * ateroskleroza se lahko nadaljuje v demenco (malo osebnostnih sprememb) in senilno demenco (hude osebnostne spremembe)

    * lahko se pojavijo simptomi Alzheimerjeve bolezni

    A zelo zmotno bi bilo misliti, da prinaša starost samo tegobe. Mnogi dolgo ohranijo stabilnost osebnostnih potez, pri marsikaterem starostniku pa opazimo celo osebnostno rast.

    IN KAJ VAM SVETUJEM KOT PSIHOLOGINJA?

    1. Imejte se radi vsaj toliko, kot imate radi svoje družinske clane in se razvajajte vsaj toliko, kot razvajate njih.

    2. Glejte z optimizmom na življenje. Naj bo vaš kozarec vedno na pol poln, ne na pol prazen.

    3. Poskušajte upoštevati naslednjo molitev AA: “O bog, daj mi moc, da rešim, kar lahko rešim, potrpljenje, da se ne vznemirjam za tisto, na kar nimam vpliva in modrost, da locim eno od drugega”. To terja sicer precej vaje in samodiscipline, a se je vredno potruditi (govorim iz lastne izkušnje).

    4. Jejte zdravo, najdite fizicno aktivnost, ki vam bo v veselje.

    5. Mislite o sebi dobro. Nikar se ne primerjajte z lepoticami iz revij in filmov. Veliko mlajše so od vas, zelo nalicene in še racunalniško popravljene. Ce se že morate s kom primerjati, naj bo vaša primerjava stvarna – še najbolje z žensko vaših let. In ne najlepšo v vsej generaciji!

    6.Prisluhnite svoji duši in telesu.

    7. Skrbite za svoje zdravje in pojdite k zdravniku, ce se ne pocutite dobro. In ne pustite se odpraviti s sklicevanjem na vaš EMŠO.

    8.Ce imate velike težave z zdravjem, si poišcite pomoc psihologa. Namesto vas sicer res ne more narediti nicesar, lahko pa vam veliko pomaga, da boste naredili kaj sami zase.

    9. Zavedajte se: staranje ni bolezen! Je samo spreminjanje – v marsicem na bolje, ce tako res hocete.

    Avtorica vsebine Darka BAJEC